Herman Potočnik

Herman Potočnik je bil slovenski raketni inženir in častnik. Rodil se je  22. decembra 1892 v Pulju v takratnji Avstro-Ogrski (danes Hrvaška), umrl pa je 27. avgusta 1929 na Dunaju. Potočnik je avtor knjige Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki je izšla leta 1928 in velja za eno ključnih del pionirske astronavtike. Je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita.

Družina Hermana Potočnika izvira iz Vitanja v Sloveniji. Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Razborju pri Slovenj Gradcu in je služboval kot zdravnik in visok mornariški častnik v Avstro-Ogrski mornarici. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vinom Jožefa Kokošinka iz Maribora.

Oče je leta 1894 umrl, zato se je mati s štirimi otroki preselila na njegov dom, tako da je Herman otroštvo in obdobje osnovnega šolanja preživel v Mariboru. Imel je brata Adolfa in Gustava, oba sta bila mornariška častnika, ter sestro Frančko.

V Mariboru je Potočnik obiskoval osnovno šolo. Kasneje je odšel v vojaški šoli v Fischau in v Hranice (na Moravskem). Šolanje mu je najbrž omogočil stric Heinrich, ki je bil generalmajor. Od leta 1910 do 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik.

Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir – specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi pljučnice, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica, ki ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu.