S teleskopom VLT posneli najboljšo sliko meglice v Gredlju

Z velikimi teleskopi (VLT) observatorija Paranal v Čilu, ki spada pod okrilje Evropskega južnega observatorija (ESO), so astronomi uspeli posneti najboljšo infrardečo fotografijo meglice v Gredlju doslej. Za končni posnetek je bilo potrebno obdelati in sestaviti več kot sto posameznih fotografij, ki so bile posnete z infrardečo kamero HAWK-I. Posnetek razkriva podrobnosti, ki na fotografijah v vidni svetlobni niso opazne, saj jih zakrivajo oblaki plinov in prahu. Meglica leži v naši Galaksiji, 7.500 svetlobnih let stran od Zemlje. Zaradi relativne bližine je idealna za opazovanje nastajajočih in mladih masivnih zvezd. Ena od njih je Eta Carinae, ki je pravzaprav sistem najmanj dveh zvezd, od katerih ima ena približno 120-krat večjo maso od Sončeve. Vidna je v spodnjem levem kotu fotografije. Poleg velikih zvezd fotografija razkriva tudi množico šibkejših in rumenih zvezd.

http://vesolje.net/navtika/novice/2012/03/15032012.htm

Novica – Vabilo na predavanje dr. Marcosa Bavdaža v Celju

Vabilo na predavanje

RAZISKAVA VESOLJA IN MEJE ZNANOSTI

dr. Marcos Bavdaž 

(vodja projektov pri Evropski vesoljski agenciji)

“Predaval bom o delu z vesoljsko agencijo ESA …
… morda je petdeset planetov v habitabilni zoni,
kjer je mogoča tekoča voda…
Zanima nas, če obstoja življenje drugje kot na Zemlji
in če obstoja inteligentno življenje drugje…
Obstajajo pa vprašanja, na katera fizika in moderna
znanost ne morejo odgovoriti…”

sobota, 10. marca 2012, ob 19. uri.
Predavanje bo v Domu sv. Jožefa na Plečnikovi 29 v Celju.
Vstop prost!

Predaval bo dr. Marcos Bavdaž, vodja naprednih tehnologij oddelka SRE-PAT, napredne študije in tehnologije priprav sektor znanstvenih projektov oddelka Evropske vesoljske agencije (ESA).

www.jozef.si

http://vesolje.net/navtika/novice/2012/03/05032012.htm

Vesoljski sprehod izven MVP

Ruska kozmonavta Oleg Kononenko in Anton Škaprelov sta se danes ob 15:31 po srednjeevropskem času odpravila na vesoljski sprehod. Oblečena v vesoljska skafandra vrste orlan sta odprla loputo ruskega modula Pirs, ki služi kot zračna zapora, in izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Šlo je za prvi vesoljski sprehod med 30. glavno odpravo (MVP-30), sicer pa za skupno 162. od začetka gradnje postaje. Glavna naloga kozmonavtov je bila premestitev teleskopskega žerjava Strela-1 iz zunanjosti modula Pirs na modulPoisk. Pri prenosu med moduloma sta si pomagala z drugim, sicer enakim žerjavom Strela-2. Na ta način se nadaljujejo priprave za prihod novega ruskega modula, ki bo naslednje leto nadomestil Pirs. Kozmonavtoma je zmanjkalo časa, da bi na delovni odsek ruskega servisnega modula Zvezda namestila še pet zaščitnih plošč proti vesoljskim smetem in mikrometeoroidom, ki jih je dostavila tovorna ladja Progres M-14M. Kononenko in Škaprelov sta se v modul Pirs vrnila ob 21:30 po našem času in sprehod zaključila z zaprtjem lopute ob 21:46. Izven vesoljske postaje sta delala 6 ur in 15 minut.

http://vesolje.net/navtika/novice/2012/02/16022012.htm

Prva izstrelitev nove evropske nosilne rakete Vega

Z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, ki leži v bližini ekvatorja na atlantski obali Južne Amerike, so danes ob 11:00 po srednjeevropskem času prvič izstrelili novo evropsko lahko nosilno raketo vega. Vse tri stopnje rakete so delovale po načrtu in brez težav. Dvainpetdeset minut po izstrelitvi se je od zadnje stopnje najprej ločil italijanski pasivni satelit Lares z maso 400 kg. Gre za kroglo iz tungstenove zlitine s premerom 37 cm, ki ima na obodu vgrajenih 92 ogledal. Orbito satelita, ki nima elektronskih gradnikov, bodo spremljali z mrežo zemeljskih laserskih merilnih postaj. Lares je bil utirjen v orbito z višino 1.450 km in naklonom 69,5° glede na ekvator. Zadnja stopnja nosilne rakete je nato ponovno vžgala motor in znižala orbito na višino 350 km. Tam se je od nje ločili italijanski poskusni satelit SLASat 1 z maso 12,5 kg. Zatem je bilo v orbito utirjenih sedem mikrosatelitov vrste CubeSat (masa 1 kg): e-St@r in UniCubeSat GG (Italija), Goliat (Romunija), MaSat 1 (Madžarska), PWSat 1 (Poljska), Robusta (Francija) in Xatcobeo (Španija). Za Madžarsko, Romunijo in Poljsko so bili to prvi v orbito utirjeni sateliti.

Evropska raketa vega je namenjena izstreljevanju manjših satelitov. Primerna je za tovor z maso med 300 do 2.500 kg. V polarno orbito z višino 700 km lahko utiri 1.500-kilogramski satelit. Pri razvoju in izdelavi rakete za družbo Arianespace in Evropsko vesoljsko agencijo ESA so pod vodstvom podjetja ELV SpA sodelovale Italija, Belgija, Francija, Nizozemska, Španija, Švedska in Švica.


 http://vesolje.net/navtika/novice/2012/02/13022012.htm

Eden od satelitov sistema Galileo se bo imenoval Tara

Evropska komisija z velikim veseljem objavlja izid likovnega natečaja Galileo v Sloveniji. Nacionalna žirija je za zmagovalko razglasila Taro Keber, 10-letno učenko osnovne šole Kašelj iz Ljubljane. Po zmagovalcih natečajev iz vseh 27 držav članic Evropske unije se bodo imenovali sateliti, ki jih bodo v naslednjih letih izstrelili v vesolje kot del navigacijskega programa Galileo. Prva dva, Natalija in Thijs, imenovana po učenki iz Bolgarije in učencu iz Belgije, že krožita okoli Zemlje od lanskega oktobra. Tara bo sestavni del sistema Galileo, ko bodo izstrelili tudi “slovenski” satelit.

Ime zmagovalke so objavili na slovesnosti, ki je bila danes opoldne v ljubljanskem Centru Evropa. Tari Keber so priznanje za njeno risbo in model navigacijskega satelita, ki se bo imenoval po njej, izročili člani žirije. Navzoče družinske člane nagrajenke, njene sošolce, člane likovnega krožka, mentorico Nino Kononenko in ravnateljico OŠ Kašelj Tadejo Perkovič ter nekatere druge likovne pedagoge, ki so s svojimi učenci sodelovali na natečaju, je pozdravil vršilec dolžnosti vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec.

Iz Slovenije je na natečaj prispelo 440 risb, Tarino umetnijo z naslovom “Vesolje ka-BUM” pa je kot najboljšo po več krogih odločanja izbrala nacionalna žirija, v kateri so bili svetovno znana pisateljica in ilustratorka Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič), novinar, poznavalec kozmonavtike in direktor Vesoljske tiskovne agencije Vojko Kogej in Lara Sheppard Kanduč iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Zanimiv likovni natečaj Galileo je pripravila Evropska komisija. Sodelovali so lahko devet- do enajstletni učenci, ki živijo v eni od 27 držav članic EU, iz vsake pa so izbrali po enega zmagovalca. Vsak učenec je lahko sodeloval z eno risbo na temo Vesolje in vesoljska plovila. Pri tem so dali prosto pot svoji domišljiji, uporabili so lahko katero koli risarsko oziroma slikarsko tehniko in barve. Svoja dela so skenirali ali fotografirali in jih naložili na spletno stran natečaja. Slovesnost v Ljubljani je bila prva po lanski objavi zmagovalcev iz Belgije in Bolgarije, ki so ju „izstrelili“ v vesolje že oktobra.

http://vesolje.net/navtika/novice/2012/01/09012012.htm